ELEKTRARNE
HIDROELEKTRARNE NA SAVI

Voda je edini naravni vir, ki ga je v sicer surovinsko siromašni Sloveniji v izobilju. Visokogorja na zahodu in severu Slovenije zadržujejo prodore toplih in vlažnih zračnih mas iz Sredozemlja. Posledica je obilje padavin v podalpskem področju, iz katerih se napajajo vodotoki iz zahodne in osrednje Slovenije. Najpomembnejši med njimi je reka Sava, katere porečje obsega 53,6 % (10872 km2) površine Slovenije. Reka Sava je tudi izdaten vir kakovostne pitne vode za oskrbo okoli 20 % prebivalcev Slovenije.

Reko Savo napajata: glavni tok Sava Dolinka z izvirom v Zelencih pri Ratečah (833 m nad morjem) in stranski tok Sava Bohinjka iz Bohinjskega jezera (526 m nad morjem), ki se pod Radovljico združita v Savo (411 m nad morjem). Glavni tok reke Save, do meje s Hrvaško (134 m nad morjem), meri v celoti 219 km.

Rečni režim reke Save se vzdolž toka spreminja s spremembo podnebja in konfiguracije terena. V gornjem toku prevladuje snežno - deževni rezim, ki preide v srednjem in spodnjem toku s pritoki z Notranjske v deževno - snežni režim. Letni maksimumi se pojavljajo v spomladanskih in jesenskih mesecih, minimumi pa v poletnih in zimskih mesecih.

Sava s pritoki ima vzdolž celotnega toka izrazito hudourniški značaj. Razmerja pretočnih količin med nizko in visoko vodo so do 1:100 - z ekstremi tudi do 1:250. Pred industrijsko dobo je bila Sava pomembna prometna žila za prevoz rečnih tovorov iz Panonije na Jadran. Z dograditvijo Južne železnice je ta gospodarska dejavnost v celoti zamrla. Ob vodotoku je bilo postavljeno tudi veliko mlinov in žag, ki so za pogon uporabljali savsko vodo. Z industrializacijo in izgradnjo energetskih objektov na Savi je bila tradicionalna oblika izkoriščanja hidropotenciala reke Save, ki jo štejemo za predhodnico hidroenergetskega izkoriščanja, v celoti opuščena. Po vojni se je intenzivirala gradnja velikih energetskih objektov na reki Savi z izgradnjo HE Moste (1952) in HE Medvode (1953). Prvotno je bila načrtovana gradnja sklenjene verige HE do meje s Hrvaško, ki pa je zaradi različnih vzrokov zastala za dobo 30 let do izgradnje HE Mavčiče (1986) in HE Vrhovo (1994). Zaradi zastojev pri gradnji je porečje Save hidroenergetsko med glavnimi slovenskimi rekami najmanj izkoriščeno. Od razpoložljivega hidropotenciala je izkoriščenih slabih 12 %, kar znaša v celoti proizvedene hidroenergije v Sloveniji 7,4 %.


SONČNE ELEKTRARNE

EVROPSKA PERSPEKTIVA DO LETA 2020

Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2020 z naslova celotne energetske oskrbe dosegla 20 % delež obnovljivih virov energije. Tako direktiva Evropske unije od članic zahteva, da povečujejo delež obnovljivih virov energije, ter zmanjšujejo porabo fosilnih goriv. Pri teh se v ozračje dvigajo produkti zgorevanja: ogljikov dioksid, ogljikov monoksid in dušikovi oksidi. Predvsem CO2 oz. ogljikov dioksid je glavni povzročitelj učinka tople grede, ki segreva ozračje. V strukturi obnovljivih virov energije ima sicer v Sloveniji glavni delež hidroenergija, s precej manjšim deležem pa ji sledi biomasa in nato drugi viri. Po ocenah strokovnjakov je še zlasti veliko potenciala v večji izrabi geotermalne, sončne in tudi vetrne energije.

KYOTSKI PROTOKOL

Kyotski protokol je mednarodni sporazum, katerega je sprejelo 141 držav sveta (med njimi tudi Slovenija), ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida ter ostalih toplogrednih plinov. Protokol je začel veljati 16. februarja 2005. Emisije držav, ki so sporazum ratificirale, predstavljajo 61 % globalnih emisij. Obdobje 2008-1012 je določeno kot prvo ciljno obdobje, v katerem bodo države, ki so protokol ratificirale, skušale zmanjšati emisije za najmanj 5 % v primerjavi z letom 1990. Ko ta cilj primerjamo s količino emisij, ki bi jih pričakovali za leto 2010 brez uresničevanja ciljev protokola to pravzaprav pomeni 29 % znižanje emisij.

VIZIJA SAVSKIH ELEKTRARN LJUBLJANA D.O.O.

Da je Sonce dolgoročno najdragocenejši potencialni vir energije, verjetno ni potrebno posebej poudarjati, saj njegova moč nekajkrat presega potrebe po človeški energiji. V Savskih elektrarnah Ljubljana d.o.o. se zavedamo problematike naraščanja potreb po električni energiji, posledičnega povečevanja onesnaževanja okolja in zato tudi pomembnosti proizvodnje električne energije iz alternativnih virov. Zato smo si, poleg naše osnovne dejavnosti hidro proizvodnje, za cilj zadali tudi proizvodnjo električne energije iz solarnih elektrarn. V poslovnem načrtu družbe smo predvideli izgradnjo treh takšnih elektrarn:

  • MFE Mavčiče,
  • MFE Medvode in
  • MFE Vrhovo.


MALE HIDROELEKTRARNE

Ribje drstišče za svoje delovanje potrebuje stalen dotok vode. Zaradi potrebe po uničevanju energije, ki se z dotokom ustvari, se v cevni sistem vgradi turbinski agregat. Le-ta je s svojim delovanjem prilagojen zahtevam ribjega drstišča, saj je ob turbini vgrajen by-pass, ki se avtomatsko odpira ob izpadu ali zaprtju turbine in s tem zagotavlja trajen pretok vode.

V okviru družbe Savske elektrarne Ljubljana d.o.o. obratujeta dve mHE:

  • mHE Mavčiče in
  • mHE Vrhovo.
I  o družbi  I  proizvodnja  I  okolje  I  družbena odgovornost  I  medijsko središče  I  hidroelektrarne  I  povezave  I  ali veš  I  modro sožitje  I  kazalo strani  I  kontakti  I  domov  I


Savske elektrarne Ljubljana d.o.o.  I  Gorenjska cesta 46  I  1215 Medvode  I  T: 01 474 9 274  I  F: 01 474 9 272  I  info@sel.si
2011 PEGASUS I powered by QUBE 2.0 I avtorji in pravno obvestilo