povezave:     Obnova HE Moste

Voda je edini naravni vir, ki ga je v sicer surovinsko siromašni Sloveniji v izobilju. Visokogorja na zahodu in severu Slovenije zadržujejo prodore toplih in vlažnih zračnih mas iz Sredozemlja. Posledica je obilje padavin v podalpskem področju, iz katerih se napajajo vodotoki iz zahodne in osrednje Slovenije. Najpomembnejši med njimi je reka Sava, katere porečje obsega 53,6 % (10872 km2) površine Slovenije. Reka Sava je tudi izdaten vir kakovostne pitne vode za oskrbo okoli 20 % prebivalcev Slovenije.

Reko Savo napajata: glavni tok Sava Dolinka z izvirom v Zelencih pri Ratečah (833 m nad morjem) in stranski tok Sava Bohinjka iz Bohinjskega jezera (526 m nad morjem), ki se pod Radovljico združita v Savo (411 m nad morjem). Glavni tok reke Save, do meje s Hrvaško (134 m nad morjem), meri v celoti 219 km.

Rečni režim reke Save se vzdolž toka spreminja s spremembo podnebja in konfiguracije terena. V gornjem toku prevladuje snežno - deževni rezim, ki preide v srednjem in spodnjem toku s pritoki z Notranjske v deževno - snežni režim. Letni maksimumi se pojavljajo v spomladanskih in jesenskih mesecih, minimumi pa v poletnih in zimskih mesecih.

Sava s pritoki ima vzdolž celotnega toka izrazito hudourniški značaj. Razmerja pretočnih količin med nizko in visoko vodo so do 1:100 - z ekstremi tudi do 1:250. Pred industrijsko dobo je bila Sava pomembna prometna žila za prevoz rečnih tovorov iz Panonije na Jadran. Z dograditvijo Južne železnice je ta gospodarska dejavnost v celoti zamrla. Ob vodotoku je bilo postavljeno tudi veliko mlinov in žag, ki so za pogon uporabljali savsko vodo. Z industrializacijo in izgradnjo energetskih objektov na Savi je bila tradicionalna oblika izkoriščanja hidropotenciala reke Save, ki jo štejemo za predhodnico hidroenergetskega izkoriščanja, v celoti opuščena. Po vojni se je intenzivirala gradnja velikih energetskih objektov na reki Savi z izgradnjo HE Moste (1952) in HE Medvode (1953). Prvotno je bila načrtovana gradnja sklenjene verige HE do meje s Hrvaško, ki pa je zaradi različnih vzrokov zastala za dobo 30 let do izgradnje HE Mavčiče (1986) in HE Vrhovo (1994). Zaradi zastojev pri gradnji je porečje Save hidroenergetsko med glavnimi slovenskimi rekami najmanj izkoriščeno. Od razpoložljivega hidropotenciala je izkoriščenih slabih 12 %, kar znaša v celoti proizvedene hidroenergije v Sloveniji 7,4 %.