Človeku so velika odkritja nenehno spreminjala življenje. Ogenj, pridobivanje železa, kolo, kompas, tisk knjig, parni stroj in nenazadnje tudi elektrika. Z odkritjem elektrike je povezano veliko slavnih imen. Po ljudeh, kot so bili Andre Marie Ampére, Michael Faraday, Heinrich Hertz, lord Kelvin, Alessandro Volta, James Watt ter Nikola Tesla se danes imenujejo merske enote, ki jih uporabljamo v fiziki. Prav Tesla ter njegov sodobnik Thomas Alva Edison sta bila tista, ki sta elektriki dokončno odprla vrata v naše življenje. Konec 19. stoletja je tako najprej Združenim Državam Amerike, nato pa celemu svetu prinesel električno razsvetljavo, elektromotorje – tako se je industrijska revolucija, ki jo je začel parni stroj nadaljevala v dobo električnih naprav.

Danes si življenja brez naprav, ki delujejo s pomočjo električne energije ne znamo predstavljati. Danes smo vsi (na primer industrija, železnice, gospodinjstva...) tako odvisni od elektrike, da vsaka prekinitev dobave električne energije pomeni zagrenitev življenja, ter povzroči veliko škode na delovnih mestih. V dobrih sto letih je elektrika iz laboratorijev ljudi, ki so jih ostali imeli za čudake, tako kot Nikolo Teslo, prišla skoraj do zadnjega kotička sveta.

Elektriko nam po žicah dobavljajo elektrarne, te pa se med seboj razlikujejo glede na vir energije, ki ga pretvarjajo v elektriko. Poznamo jedrske elektrarne, termoelektrarne, hidroelektrarne, ter elektrarne, ki uporabljajo alternativne vire energije (sonce, veter, plimovanje morja...). V termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah turbine poganja para, ki nastaja s segrevanjem vode v uparjalnikih. Za segrevanje vode termoelektrarne uporabljajo različna goriva: fosilna ali trga goriva (premog, les), plin ali kurilno olje, jedrske elektrarne pa uporabljajo toploto, ki je posledica jedrskih reakcij – točneje cepljenja delcev.

Hidroelektrarne za pridobivanje električne energije potrebujejo moč vodnega toka. Zato se hidroelektrarne uvrščajo med najčistejše vire pridobivanja električne energije