Okolje

okolje

Za podjetje Savske elektrarne Ljubljana je trajnost ključnega pomena, saj pomeni skrb za okolje in družbo. To pomeni, da podjetje deluje na način, ki zagotavlja dolgoročno ohranjanje naravnih virov in skrbi za dobrobit ljudi, ki so z njim neposredno povezani, ter družbe na splošno. Podjetje ima dolgo zgodovino povezovanja z reko Savo in izkoriščanja njenega hidropotenciala. S svojim delovanjem podjetje prispeva k zanesljivi, varni in nemoteni oskrbi z električno energijo iz domačih virov.

Skrb za okolje postaja stalna spremljevalka človekovih posegov v naravo. O tem priča tudi primerjava Zelene knjige o ogroženosti okolja v Sloveniji (Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 1972) in knjige Narava Slovenije, Stanje in perspektive (Društvo ekologov Slovenije, 1996). Stanje narave v Sloveniji se vendarle izboljšuje z napori in prispevki vseh prebivalcev ter podjetij in organizacij, ki živijo in delujejo v Sloveniji.

Vsak človekov poseg v naravo prinese določene spremembe in vplive. Človek si oblikuje okolje in ga prilagaja svojim potrebam in željam.

Temu se ni mogoče izogniti, tudi če ti posegi prinesejo spremembe, ki so za druga živa bitja v okolju motnja ali celo škoda. Dve milijardi ljudi, ki uživajo možnosti, ki jim jih nudi oskrba z električno energijo, je ogromno število, ki se še povečuje. Hidroelektrarne so, odvisno seveda od načina gradnje, večji ali manjši poseg v naravno okolje. Obratovanju obstoječih hidroelektarn in obratovanju novih se človeštvo ne bo moglo izogniti. Moderen pristop h gradnji hidroelektrarn danes vključuje projektne rešitve in metode, ki poseg v okolje čim bolj omilijo. Upoštevajo se načela trajnostnega razvoja, ki išče ravnotežje med človekom in naravo.

Projektiranje in s tem tudi obratovanje hidroelektrarn upošteva problematiko zaščite okolja in skrbi za racionalno rabo naravnih virov (predvsem vode) ter za nadzor emisij, ki bi se lahko pojavile v zrak, vodo ali zemljo.

Nadzorni sistemi na vseh hidroelektrarnah zagotavljajo, da objekti obratujejo varno, zanesljivo in okolju prijazno ter seveda skladno z vsemi pogoji iz zakonodaje in dovoljenj, ki iz nje izhajajo (lokacijsko, gradbeno, uporabno in vodnogospodarsko dovoljenje). S tem se zagotavlja tudi zaščita flore in favne ter naravne in kulturne dediščine. Podjetje to zagotavlja z usposabljanjem zaposlenih ter s sodelovanjem s pristojnimi državnimi organi, zavodi, organizacijami in ustanovami (ministrstva, občine, javna podjetja, fakultete, javni zavodi).

Podjetje je tako uspelo izvesti tudi večje ekološke sanacije dveh akumulacij. V letih 1996 in 1997 je bila opravljena večja sanacija Zbiljskega jezera pri HE Medvode. To je bil po načinu sanacije prvi tak primer v Sloveniji in s tem vzorčni primer za tak način sanacije. V okviru sanacije so bili zgrajeni nasipi, za njimi pa urejena okolju neškodljiva deponija za mulj. Mulj se je v deponijo prečrpaval, po njegovem usedanju pa so se izvedla dela za stabilizacijo deponij. Ta projekt je pokazal vso težavnost ekoloških sanacij, saj se je že v fazi projektiranja pokazalo, da ne bo moč pridobiti lokacije za odlaganje mulja, čeprav bi bila ekološko neoporečna (zatesnjena). Tako se je morala deponija poiskati znotraj jezera, čeprav je to pomenilo, da bo investicija čisto ekološka.

V energetskem smislu je namreč šlo za ničelno investicijo, ker se je energetsko izkoristljiva prostornina jezera ohranila enaka, šlo je samo za preložitev mulja. Preložitev pa je prinesla ekološko izboljšanje, saj se mulj ob nihanjih bazena ne pojavlja več na površini, kjer je prej prihajalo do gnitja. V letu 1998 pa se je izvedla sanacija korena zajezitve Moste pri Jesenicah. Večji odsek reke Save na področju Slovenskega Javornika in vzdolž centralne čistilne komunalne naprave Jesenice se je sonaravno uredil in višje po bregu opremil s sprehajalnimi potmi.

Našteti okoljski prispevki so bili do sedaj brez neposrednega gospodarskega učinka, prijaznost proizvodnega procesa do okolja pa naj bi sčasoma postala tudi gospodarska usmeritev, ki izhaja iz procesa odpiranja trga z električno energijo v Evropi. Notranji trg se je v Republiki Sloveniji odprl 15. aprila 2001, zunanji pa je odprt od 1. januarja 2003. Proizvajalci tako imenovane zelene elektrike iz obnovljivih virov so ena izmed značilnosti tega trga in imajo ponekod zaradi svojih na enoto proizvoda višjih stroškov, priznane določene prednosti.

Skip to content